Agra 2.dan

Ne glede na to, da so vceraj sosedje razgrajali pozno v noc, sva se zbudila ob pol 7h, se stusirala celo s toplo vodo in odsla na zajtrk. Tokrat sem jaz izpustila jajca in narocila toast s sirom, cesnom in cebulo. Res krasna kombinacija za zajtrk!
Pes sva se odpravila v bliznjo turisticno pisarno, kjer prodajajo vstopnice za Taj Mahal, zraven ti pripada se zascita za cevlje in plastenka vode. Z elektricnim mini busom smo se odpeljali do vhoda v kompleks, kaksen kilometer naprej. Tudi v blizini Taj Mahala je voznja z avtomobili na kakrsnokoli drugo gorivo kot noge ali elektriko, prepovedana, da bi tako ohranili lepoto belega marmorja, iz cesar je Taj Mahal zgrajen.
Najprej je bilo spet treba na temeljito preiskavo, zato sta na vhodu 2 vrsti - zenska in moska. Pa naj kdo rece, da se pri nas ne spostujejo clovekove pravice in intima in podatki in ne vem kaj se vse. Tukaj te zenska preisce od nog do glave, res temeljito pretipa in pregleda torbo za fotoaprat in ruzak. Preveri cisto vse, vsak vlozek, robcke, puscico, denarnico, vsak predalcek. Zanimivo je, da v noben turisticni objekt ne smes vnesti baterij, niti rezervne za fotoaprat ne, vzigalnikov, cigaret, hrane, racunalnikov in verjetno se cesa. Meni je zaplenila vse, tudi nekaj paketkov zvecilnih, bonbone, vzigalnik. K sreci sem jo prepricala, da je moja Samsung tablica le malo vecji telefon, pa mi ga je pustila v ruzaku. Stvari sem nesla v prvo trgovinico pri vhodu, seveda se jih je kar nekaj zagreblo, da lahko pustim stvari pri njih. A zakaj? Jah zato, da te lahko, ko prides iskat vrecko, spet maltretirajo z vsemi stvarmi, ki jih prodajajo.
Takoj ob vstopu k Taj Mahalu se je zgrnila nepregledna mnozica fotografov, saj se s primerne tocke vidi celoten mavzolej. Taj Mahal letno obiscejo skoraj 3 milijoni ljudi, kar je skoraj trikratna populacija Agre.
Do samega mavzoleja pa vodi pot ob fontanah, kjer se vsi turisti fotografirajo. Veliko je tudi njihovih fotografov, ki do konca ogleda ze izdelajo fotograije in jih potem mastno zaracunajo. Domacinom manj, belcem pa seveda vsaj nekajkrat vec. Tudi midva nisva sparala s sklocanjem, pa da se ne bom ponavljala, Taj Mahal je res najlepsa stavba na svetu. Kar ne mores se je nagledati. Ko sem bila prvic v Agri, na svoj 27.rojstni dan (ja, Tanja, takrat je bilo lepo, ampak danes je bilo se lepse), smo bile s Tanjo, Petro in Mojco nemalo razocarane, ker nas je Taj pricakal v gosti megli. Mogoce sem si ravno zato vsa ta leta zelela, da bi ga se enkrat obiskala. Takrat smo imele se analogni fotoaparat, zato je bilo treba sparati s filmom, danes pa sem si dala duska.
Taj Mahal je dal po svojih zamislih zgraditi mugolski vladar Shah Jahan v spomin na njegovo ljubljeno, tretjo zeno Mumtaz Mahal (dragulj palace), ki je umrla ob rojstvu 14. otroka. Mavzolej je 20.000 delavcev gradilo 12 let. Zgrajen je v popolni simetriji, obdajajo ga 4 minareti, visoki 40 metrov in pokriti z osemkotnim paviljonom. Na zahodni strani mavzoleja se nahaja moseja, ki jo se danes uporabljajo za molitev tukajsnji muslimani, zato je za obiskovalce ob petkih Taj Mahal zaprt. Na vzhodni strani so samo zaradi simetrije zgradili popolnoma enako zgradbo. Legenda pravi, da je Shah Jahan ukazal odrezati roke konstruktorju mavzoleja, ker ni hotel, da bi zgradil se kaksno podobno zgradbo.
Na mavzoleju lahko obcudujemo marmornate ploskve s kaligrafijo, seveda odlomki iz Korana. Obcudovanja vredni so tudi vsi izrezljani okraski s podobami roz, od tulipanov, lilij, maka do ostalih. Ko je Jahan leta 1666 umrl, so ga pokopali poleg njegove ljubljene zene. Danes se njuna grobova nahajata v podzemnih prostorih pod mavzolejem in nista na ogled. Pod glavno kupolo, ki je pokrita z medeninastim pokrovom, se nahaja prekrasna grobnica, obdana z marmornato izrezljano ograjo z vdelanimi poldragimi kamni. Zal se grobnice ne sme fotografirati, a mi je uspelo "ukrasti" dva posnetka.
Po Taj Mahalu sva dvignila mojo zaplembo, kupila se magnetek, saj je prodajalec rekel, da mi ni treba nic placati za varstvo, pa sem tako vsaj malo vrnila uslugo.
Pot sva nadaljevala do zelezniske postaje Agra fort, kjer sva kupila karte za vlak do Jaipurja. Neverjetno, kaksna borba. Koncno prideva na vrsto pred okencem za turiste, ko nama stric porine v roke neke formularje in odide. Ko sem izpolnila vse potrebno, sva cakala, da se je najedel skupaj s svojimi sodelavci. Na mizi za okenci so imeli razprostrto celo pojedino, mimo njih pa so podgane skakale v klimo. Oh, ja... Koncno se je primajal nazaj, se ves disec po curryju in nama uspel prodati karte. Sicer se nisva cisto prepricana v katerem razredu se bova peljala, ampak karta za dobre 4 ure naju je stala skupaj 2,5€.
Ker sva ze bila v blizini rdece trdnjave v Agri, sva sla do vhoda kar pes, ceprav so naju celo nekajstometrsko pot obletavali riksarji.
Trdnjava v Agri je zgrajena na zahodnem bregu reke Yamuna. Akbar jo je zgradil med leti 1565 in1573. 20 metrov visoko obzidje se razprostira ob reki 2,4 km. V celotnem kompleksu lahko vidimo vec palac, ki sta jih poleg Akbarja dograjevala tudi njegova sin in vnuk, Jahangiri in Shah Jahan. Pod kompleksom so se vedno podzemni prostori, kjer se je vcasih nahajal harem, pred Jahangirijevo palaco pa ogromen marmornati bazen, kjer naj bi se njegova zena Nur Jahan kopala v vodi s tisoci cvetov vrtnic. Najlepsi pogled se razprostira iz dvonadstropnega osemkotnega stolpa, kjer je bil zaprt Shah Jahan, ko ga je njegov sin vrgel s prestola in zaprl. Iz stolpa je Shah Jahan ves cas opazoval Taj Mahal, do leta 1666, ko mu je menda od zalosti za zeno Mumtaz, pocilo srce. Ko je umrl, so njegovo truplo po reki Yamuna s colnom prepeljali v Taj Mahal in ga tam pokopali.
V zacetku je bila trdnjava zgrajena kot vojaska postojanka, vendar jo je Shah Jahan spremenil v palaco, kasneje pa je postala njegova jeca, ko ga je zaprl njegov sin Aurangzeb.
Vcasih je reka Yamuna tekla ob obzidju, saj so vladarji zgradili tudi ghat, kjer so se kopali. Pravzaprav je trdnjava mesto v mestu, vkljucuje labirint zgradb, tudi podzemnih prostorov. Mnogo zgradb je bilo v preteklosti unicenih, tudi Britanci so trdnjavo uporabljali v vojaske namene in se danes je vecina trdnjave pod vojaskim nadzorom in tako zaprta za javnost.
Po ogledu sva se sla spet prepirati z riksarji, a naju je do znane indijske restavracije Dasaprakash peljal le za 10 rupij. Nujno sva morala poskusiti pravo juznoindijsko hrano in sicer sva narocila butter in coriander spicy dosia. To je nekaksna velika palacinka, zraven pa dobis se omake, kamor pomakas odtrgan koscek palacinke, polnjen s krompirjem s cebulo in gorcicnimi semeni. Omake so pa od nepekoce do izredno pekoce in curryja. Posebno, a zelo okusno.
Spet na cesto in v boj za rikso. Nekaj casa nama je se ostalo, zato sva se odlocila obiskati se Akbarjev mavzolej, ki se nahaja kaksnih 10 km iz Agre. Komaj sva ujela riksarja, ki naju je hotel peljati za najino ceno. Ostali so se kar zbirali in visali ceno. Sonce je pocasi izginjalo za horizont, zato kaj dosti casa za pregovarjanje nisva vec imela. Usedla sva se v najbolj ugodno ocenjeno rikso, ceprav je bila tudi najbolj podrta in se odpravila do Sikandre. Ceprav 10 km ni veliko, se v prometnih zamaskih hitro izgubi skoraj cela ura.
Akbarjev mavzolej je menda nacrtoval kar sam, vendar je nacrte popravil in dokoncal njegov sin Jahangir. Rezultat je spet popolna simetrija celotnega kompleksa, na sredini pa je njegov grob. Okrog mavzoleja je lepo urejen vrt. Glavna vrata na jugu kompleksa iz rdecega pescenjaka krasijo mozaiki iz belega marmorja. Na vsakem vogalu so stirje minareti iz belega marmorja, ki naj bi bili poskusni tistih, ki so v Taj Mahalu. Sam mavzolej krasijo 4 nadstropni paviljoni. Prva tri nadstropja so iz rdecega pescenjaka, najvisje pa iz belega marmorja.
Pot nazaj proti hotelu je kar hitro minila, vmes smo se ustavili na bankomatu, ki se tukaj nahaja v posebnem prostoru, zastrazen pa je z dvema vojakoma in se varnostnikom. V prostor lahko vstopi samo po eden uporabnik, postopek pa je preprost, kot doma :-).
Pred hotelom naju je ze cakal vcerajsnji voznik rikse Bobi, ki je bil sila razocaran, da naju ni nasel pred Taj Mahalom. Ja, saj danes pa res ni bilo veliko obiskovalcev, verjetno le okrog 8.000, le kako naju je lahko zgresil?! Dogovorila sva se za jutranjo voznjo do zelezniske postaje in sla se v restavracijo na pijaco, v sobo po obvezno razkuzilo in spat. Vlak odpelje namrec ze ob 5h zjutraj.