petek, 9. december 2011

Dubai-Delhi-Gaya-Patna-Varanasi

Neverjetno, vendar resnicno. Iz Delhija smo leteli z Air Indio kot z ljubljansko trolo. Vzlet, pristanek, vzlet, pristanek, vzlet, pristanek. Vmes pa neomejeno kontrol, vsakic vso prtljago z aviona in potem nekaj nazaj, vsakic sproti sem samo gledala, kdaj bo ruzak ostal ali v Gayi ali Putni. V zraku je bilo pa vsaj OK, pocasi sva se navadila Indijcev, ki imajo sami s sabo res en kup dela, z vsakim posebej se ukvarja cela mnozica ljudi, ce jih ni dovolj, pa pride se kdo iz zadnje vrste posnofat, ce bi lahko se bolj zmesal vse skupaj.
V Delhiju letalisce ni bogvekaj, ampak je minilo tudi tistih nekaj ur. V Varanasiju nas je z letala, ki je seveda odletel se nazaj proti Delhiju (ja, res je, prava, mala krozna voznja po zraku!) izstopila le pescica, je pa zato k sreci takoj pridrvela najina prtljaga. Narocila sva prepaid taxi, ker se nama po nevemkoliko urah letenja in posedanja po letaliscih in letalih res ni dalo prerekati s taksisti za ceno. Najin taxi je spotoma pobral se policaja, ki dela na letaliscu in v cisti tisini smo ga pripeljali do centra Varanasija. Sele potem se je najin sofer razgovoril, povedal, da se peljeva z 2 dni starim taxijem, cisto novim in poleg obveznih vprasanj od kje prihajava, koliko casa bova ostala v Varanasiju in kako nama je ime, se obvezna hvala, da kako je pa on dober sofer. Tokrat nic tringelta, saj sva dobro placala taxi - okrog ura naporne voznje 10$. Odvrgel naju je cisto v centru in takoj se nama je nalepilo par vapotov, ki so naju hoteli odpeljati do svojih hotelov ali pa vsaj tistih, kjer bi fasali kaksno provizijo. Seveda se nisva dala, ampak ker pojma nisva imela kje sva, promet je bil grozen, ceste postlane s kravjeki, ulice pa cedalje ozje, sva se vdala in odpeljal naju je prodajalec v trgovini s svilenimi izdelki. Obljubila sva mu, da si jutri ogledava njegovo trgovino.
Hotel Palace on the steps pa se eno izmed mnogih presenecenj Indije. Kljub lepim fotkam na internetu, je soba precej osnovna, brisace umazane, posteljnina kdo ve kolikokrat ze uporabljena, ampak takole ob 9h zvecer sredi temnega Varanasija se nama ne da naokoli. Je pa res, da je soba v zgornjem nadstropju s precudovitim razgledom na Ganges.
Ce nama kdo posteno ze zavida, naj vas potolazim, da je tudi v tem koncu Indije MEGLAAAA! Tukajsnji mojstri v recepciji so nama sicer obljubili, da je jutri dopoldan ne bo. Pa da vidimo....



Ni komentarjev:

Objavite komentar