Mrzla noc, kup dretja domorodske familije v sosednjih sobah in kup komarjev.
Spet ena bolj usrana noc kar se tice spanja. Ze pri vecerji sva ugotovila, da bolj, ko so indijske familije fine, slabse se obnasajo. Takole v hotelu se krasno opazi se vedno ziv kastni sistem, ki v Indiji povzroca prepade med razlicnimi sloji ljudi. Bogatejsi Indijci s kao vec stila, denarja, izobrazbe in znanja se se bolj nesramno obnasajo do natakarjev, soferjev, receptorjev. Z lahkoto jim ukazujejo, kot se za bogatejse spodobi, v anglescini. Ne znajo pa besed hvala in prosim. Veckrat zavrnejo na pol ze pojedeno hrano, na pol popito pijaco in se precej naglas derejo na njih.
Za zajtrk sva dobila sirov toast, dva kosa toasta, vmes koscek sira in stane za tretjino vec kot v Cju. Ja, pri Dzenziju je pocen' pa dobr'. Dzenzi da zraven se kos sunke pa se kecap lahko dobis. Se 1 teden, pa bova spet jedla ta prave toaste.
Pri zajtrku sva cakala na Visnuja, da se nama pridruzi, ampak modela spet ni bilo. Jernej me je spet postavil na realna tla, da se sofer pac ne zeli druziti z nama. Ok, ok, ampak prav zlahka se ne predam!
Odpeljali smo se proti Fatehpurju, nasi danasnji prvi destinaciji. Visnu je preklical pol Indije, da so mu povedali kam in kako in z enim od njegovih prijateljev sem morala se jaz govoriti, da sem mu razlozila kam zeliva. Visnu nama je se povedal, da je spal v skupnem prostoru s se ostalimi soferji, v sobi jih je bilo 8. Ko sva prisla do zajtrka, je on ze spucal avto in menda tudi sebe :-).
V Fatehpurju smo nasli Nadine Le Rince haveli, ki je v lasti Francoza in ima tukaj kulturni center. Haveli je kupil leta 1998 in porabil 3 leta, da jo je restavriral. Pred tem je bila haveli prazna 40 leti, zgrajena pa leta 1802. V celotnem Fatehpurju najdemo vec havelijev, pravzaprav v regiji Shekhawati, v kateri se bomo danes nahajali, je v vsaki vasici, mestu, nekaj havelijev.
Haveli je dom nekaterih indijskih bogatih druzin, ki so se ukvarjale z industrijo ali trgovino. Te cudovite vile, ki jih krasijo freske, so bile zgrajene med 18. in 20. stol. Lastniki, bogati trgovci so migrirali v Bombay ali Kalkuto, kjer so iskali boljse priloznosti za svoje posle. Predvsem sodelovanje z Britanci je vplivalo tudi na umetnost in nacin njihovega zivljenja, kar se lepo vidi na nekaterih freskah.
Haveli krasijo krasna izrezljana vhodna vrata, ki so se odprla le, ko je na obisk prisel kdo s slonom ali konjem, v vratih pa so bila vdelana manjsa vrata, skozi katera se danes vstopajo prebivalci haveli.
Vecina haveli je danes se vedno naseljenih, ljudje pa z veseljem na svoje dvorisce povabijo turiste, druge pa so urejene v muzej. Nekateri za ogled racunajo vstopnino, vecina pa ima v svojem domu urejeno prirocno trgovinico, v kateri prodajajo izredno zaprasene spominke, koledarje, stare razglednice in lutke.
V perzijskem jeziku haveli pomeni zaprt prostor, kar pa haveli niti ni. Vrata nam odpejo pot do dvorisca, ki se imenuje tudi mosko dvorisce, saj se ob njem nahajajo prostori, ki so bogato poslikani in opremljeni. V njih je namrec moski del druzine sprejemal obiske in takrat je bilo seveda potrebno pokazati moc in bogastvo, zato se v teh prostorih nahaja tudi podoba boga bogastva in srece, Ganesha.
Naslednje dvorisce je bilo zensko dvorisce, precej bolj skromno od moskega, kjer je zenski del druzine prezivel vecino svojega zivljenja. Med obema dvoriscema in prostori je bilo ponavadi majhno okno, ki je zenskam omogocalo, da so skozenj kukale in opazovale obiskovalce in dogajanje na moskem dvoriscu.
Nekatere haveli so imele tudi vec, celo 4 dvorisca in so bile grajene tudi do 6 nadstropij.
Vecina haveli danes propada, v njih so si domacini po svoje uredili bivalisca, tudi unicili vecino infrastrukture, pravzaprav preuredili v trgovinice ali delavnice. Tudi freske so v glavnem unicene, ce ze ne obledele pa prebarvane z apnom. Nekatere freske so upodabljale tudi eroticne prizore ali pa prizore zahodnega sveta. Teh je danes ostalo res malo.
Nasa naslednja postaja je bila v Mandawi, kjer smo nasli tudi hotel. Nocoj prenocujeva v prekrasni, obnovljeni haveli, cena 30€ z vkljucenim zajtrkom. Soba je prostorna, vendar nic posebnega, hotel na splosno pa je cudovit.
Ker sva po sprehodu med haveliji po Mandawi ugotovila, da imava se cas, da se odpeljemo do blizne vasi Dundlod, sva Visnuja spet spravila v pogon in odpravili smo se proti eni najbolj ohranjenih utrdb v tem koncu Rajastana. Ah ja, bolj ko smo se blizali bolj je veljal rek, da ni vse zlato, kar se sveti. Utrdba je majckena, ohranili so le sprejemnico in v njej nekaj pohistva Ludvika XIV. So nama pa ponosno pokazali tudi delujoco mini soncno uro. Sva se pa nasmejala za naprej in nazaj. Se Visnu se nama je smejal, po mojem si je mislil, da nama je prav, kaj sva pa rinila tja!
Zvecer smo bili v nasi haveli najprej delezni 10 minutne lutkovne predstave, gledalci smo bili stirje. Ata je potem nekaj hotel pobirati in seveda prodajati svoje lutke. Po vecerji, ki so jo zaceli pripravljati sele ob 7h pa je bila glasbeno plesna predstava v avli haveli. Nekaj casa sva gledala, ko pa je plesalka zacela vabiti zenske, da zaplesejo z njo, sva se pobrala. Ker je se vedno mrzlo, sva prosila za dodatne deke in je kar trajalo, da ne govorim, da sem morala prositi trikrat. Indija kot Indija in ni pomembno koliksna je cena sobe v hotelu ali haveli, povsod je enako. Kup zaposlenih, ki se kar gledajo in dolgocasijo, ko pa kaj potrebujes, vse traja in traja. Kimajo in te gledajo in ne naredijo nic.
Ja, je treba biti kar potrpezljiv, drugace tukaj nimas kaj iskati ali pa se ti hitro lahko zmesa :-).
Ni komentarjev:
Objavite komentar