New Delhi

Tudi na zajtrk sva morala v sosednji hotel, ker v nasem, hotelu Raj, ravno prenavljajo restavracijo. Samopostrezni zajtrk, kot se za hotel s tremi zvezdicami spodobi in spet jajca. V teh treh tednih bom pojedla jajc za nazaj in naprej, po mojem letno kolicino. Avto naju je malo pred 10. uro ze cakal in podali smo se v guzvo. Vceraj sva modeloma v agenciji narocila 5 destinacij in pohvalil se nama je, da bova dobila anglesko govorecega voznika, ki bo se malo vodica. Zacelo se je bolj slabo, saj voznik ni nic govoril, ko pa sem ga nekaj vprasala, je znal reci samo madam in sr. Pa tako naju je skrbelo, da naju bo vlacil okoli vseh spomenikov in da ga ne bova znala ustaviti pri razlagah :-).
Najprej smo se odpeljali do India gate ali Vrat Indija. V krasnem koncu Delhija, ki je nekako rezerviran za diplomatsko zivljenje kar naenkrat ni bilo veliko riksarjev, motoristov, kolesarjev, pescev. Promet urejen in veliko vojske in policije.
Od predsedniske palace do Vrat Indija vodi Rajpath ali kraljeva pot, avenija, dolga 3,2 km, po kateri vsako leto 26.1. na Dan republike poteka parada. Ker je le se slab mesec do parade, so ob aveniji ze postavljali tribune za gledalce. Megla je zjutraj v Delhiju najbolj gosta, zato zal nismo videli predsedniske palace, ker je od ograje oddaljena nekaj sto metrov.
India gate je  42 m visok slavolok, posvecen 90.000 indijskim in britanskim vojakom, ki so svoja zivljenja izgubili v 1. svetovni vojni, vojni za severozahodno mejo in 3. Afganistanski vojni. Pod slavolokom gori vecni ogenj, v spomin na zivljenja vojakov, umrlih leta 1971 v Indijsko Pakistanski vojni.
Ravno ob najinem obisku vrat Indija se je tam mudil sultan iz Omana in prici sva bila posebnemu vojaskemu spremstvu in fanfaram, ki so bile skrajno razglasene. Ceprav je Ambassador tipicen indijski avtomobil in jih uporabljajo predvsem v vladne namene, so sultana in njegovo spremstvo pripeljali z nemskimi avtomobili, cisto na koncu pa je sopihal tudi Ambassador :-).
Z avtom smo se peljali se mimo parlamenta in glavnega sekretariata ter ograje pred predsednisko palaco.
Nasa naslednja tocka je bil nekaj kilometrov juzno od mesta oddaljen kompleks Qutb Minar, domnevno eno izmed sedmih glavnih mest, ki so se nahajala na podrocju danasnjega Delhija. Nekoc je bil Qutb Minar samo srce muslimanskega mesta. Samo ime Qutb Minar je ime posebnega stolpa zmage, ki je bil obenem v uporabi kot minaret. Naselbina je bila v tistem casu, okrog leta 1193, center Delhijskega sultanata. Stolp ali minaret je visok 73 m in ima spodaj premera 15 m, zgoraj pa 2,5 m. Zgrajen je v 5 nadstropjih, vsako zakljucuje balkon. Prva tri so zgrajena iz rdecega pescenjaka, zadnja dva pa iz belega marmorja v kombinaciji z rdecim pescenjakom. Leta 1326 je bil stolp poskodovan zaradi udara strele, leta 1368 so ga obnovili in dodali kupolo, vendar ga je ponovno prizadel potres leta 1803 in takrat se je zrusila kupola.
V kompleksu je zanimiv se zelezni drog, visok 7 m, na katerem se nahja 7 vrsticni tekst v sanskrtu, ki pa zal ne izdaja kako in iz  cesa tocno je bil drog narejen, zato to se vedno ostaja skrivnost. Strokovnjaki so raziskovali nastanek in predvsem material, iz katerega je drog narejen, saj v priblizno 2000 letih ni zarjavel niti se ni poskodoval. Tako znanje bi verjetno bilo danes zelo dragoceno v industriji.
Najin sofer naju je pridno cakal na parkiriscih pred spomeniki in kompleksi, ampak kaj dosti govoril pa ni. Vsakokrat nama je pa odprl vrata, zelo je bil vljuden :-).
Bahai house of worship ali Lotusov tempelj je poseben tempelj, ki ga odlikuje krasna oblika lotusovega cveta. Cakala sva v vrsti in se pocasi pomikala proti templju, ko pa se je bilo potrebno sezuti, si je Jernej premislil in sva tempelj samo obsla. Sama notranjost sploh ni nic posebnega, tempelj je namenjen molitvi in meditaciji ter premisleku vsakogar, ne glede na njegovo vero in prepricanje. Zgrajen je bil leta 1986 in ga sestavlja 27 cvetnih lotusovih listov iz belega marmorja.
Naslednja najina danasnja postaja je bil Rajghat, ki se nahaja na bregu reke Yamuna. Lep in urejen park, kjer so preprosti spomeniki velikim indijskim politikom. Na teh mestih so namrec kremirali trupla Nehruja, Indire, Rajiva in Mahatme Gandhija.
Najprej sva sla do kvadratne spominske plosce iz crnega marmorja, ki je bila danes okrasena s cvetjem. Kadarkoli kaksen tuj drzavnik obisce Indijo, se pokloni Mahatmi Gandhiju in takrat je plosca lepo okrasena. Vsak dan se veliko Indijcev se vedno pride poklonit velikemu Mahatmi Gandhiju, ocetu naroda in ustanovitelju najvecje demokracije na svetu.
Indira Gandhi nima tako imenitne plosce, na mestu, kjer so leta 1984 ubito premierko Indije kremirali, stoji preprost kamen.
Vsec mi je bilo, da Mahatma Gandhi ni dobil nekega hudega in od bogastva kipecega spomenika, saj je tudi sam zivel skromno in nerazsipno, zato je prav, da je tak tudi spomin nanj.
Gandhi se je rodil v Gujaratu in je studiral pravo v Angliji. Ko se je vrnil v domovino, je zacel z narodnim gibanjem, ki se je uprlo britanski prevladi. Indija se je osamosvojila leta 1947, 15.8. ob polnoci. Samo dan pred razglasitvijo neodvisnosti se je od Indije odcepil Pakistan in grenak priokus osamosvojitvi so bile ogromne migracije Hindujcev in Muslimanov med Pakistanom in Indijo.
Mahatmo Gandhija je leta 1948 ubil hindujski fanatik. Prvi indijski premier je postal Gandhijev ucenec Jawaharlal Nehru. Po njegovi smrti leta 1964 je cez 2 leti po premierka postala njegova hci Indira Gandhi (ki mimogrede ni bila v sorodu z Mahatmo). Indira Gandhi se je borila proti revscini v Indiji in z mnogimi zakoni odvzela oblast in moc kraljevim druzinam. Zaradi njenega boja proti sikhovskim teroristom so jo ubili ravno njeni sikhovski strazarji leta 1984. Na polozaju jo je nasledil sin Rajiv Gandhi, ki pa ga je ubil Tamilski separatist s Sri Lanke leta 1991.
Zadnja danasnja postaja je bila grobnica Humayuna. Grobnica prikazuje zgodnje arhitekturno delo Moghulov in je menda predhodnica ali pa celo ideja za kasneje zgrajen Taj Mahal. Grobnica je zgrajena v kombinaciji rdecega pescenjaka in belega marmorja in kot se za Moghule spodobi, zgrajena v popolni simetriji. Danes je velik del grobnice v fazi obnove, vendar smo vseeno lahko videli tudi grob Humayuna. Grobnico obdaja 12 ha vrtov, ki so lepo urejeni, prav posebno pa zarijo v soncnem zahodu.
Pot do hotela je bila taka kot cel dan. Kup plocevine spet se je zacela gostiti megla in gneca in promet sta nepopisna. Nekako smo prisli nazaj in po kratkem peredahu sva sla na vecerjo in nazaj v hotel.
Jutri naju caka se zadnji dan potepanja, ko sva si prihranila najvecjo in najlepso znamenitost Delhija, Rdeco trdnjavo z mosejo.
New Delhi ali mesto sedmih mest je glavno mesto Indije. Danes naj bi po nekaterih podatkih v mestu z okolico zivelo preko 20 milijonov ljudi. Moram priznati, da je mesto lepo urejeno, sproti cistijo in pospravljajo. Menda naj bi mestna oblast prepovedala beracenje in res v 2 dneh bivanja v Delhiju nisva srecala prav nobenega beracenja. Beracenje in se posebno dajanje beracem je zakonsko prepovedano. Vsak dan se v Delhi priseli 20.000 ljudi, ki pridejo po boljse zivljenje. Ker je tezko najti delo in s tem zasluzek, se ti ljudje hitro znajdejo na cesti, na plocniku, pod kaksnim nadvozom ali mostom. Tam jih najdejo vodje kartelov, ki so vcasih obvladovali tudi beracenje in v zameno za neke vrste zascito jih uporabijo za vabe za beracenje. Vse, kar so ti ljudje naberacili, so moral prinesti svojim sefom, drugace so jih pretepli ali celo ubili. Odkar je beracenje prepovedano, so ljudje prepusceni sami sebi ali pa jih caka se hujsa usoda.
Ceprav je prepovedano tudi kuhanje in prodaja hrane na ulicah na za ta namen prilagojenih vozickih, se vedno na kaksnem vogalu srecas tovrstne prodajalce. Ni pa teh vozickov na vsakem vogalu. Zato tudi ni vec vonja po hrani na vsakem koraku niti smeti, odpadkov in hrane po tleh.
Oblasti v Delhiju so za lanske igre Commonwealtha zeleli mesto prikazati kot eno najlepsih, najbolj urejenih in razvitih mest v Aziji. Za potrebe gradnje novih sportnih objektov so preselili 240.000 prebivalcev in ti so protestirali med igrami, kar je na samo organizacijo metalo slabo luc. Tudi drugace so igre spremljali cudni dogodki, saj so sportniki zapuscali igre zaradi slabih zivljenjskih pogojev, malo pred zacetkom iger se je zrusil del nekega stadiona.
Po Delhiju je najvec motornih riks, ki se vozijo na plin, da bi s tem zmanjsali onesnazenost zraka v mestu.
Kulturni spomeniki in ceste so neverjetno dobro oznaceni, ceste so ciste in urejene. Le redko kje srecas slume, kjer zivijo revni in se ti se v glavnem drzijo pod sotori ali v preprostih bivaliscih, na cestah jih ni videti.
Lahko recem, da se je mesto v 14 letih res spremenilo. Predvsem je bolj urejeno in prijazno tudi turistom.