V tako nobel hotelu kakrsen je bil vceraj, pa clovek hitro pozabi, da se zobe umiva z ustekleniceno vodo in ne s tisto iz pipe. Hotela sem placati s kartico, pa ni slo. Sta se dva receptorja zabavala s pos terminalom, pa ni in ni slo.
Najin Visnu naju je ze cakal, revez je spal kar za cesto v avtu in nama je takoj potozil, da je bilo mraz ponoci in da ga je zeblo. Malo se nama je zasmilil, ampak vseeno ga se ne bova vzela v sobo. Ze tako ne spiva prav dobro, ker Jerneja ze vec kot 1 teden daje prehlad in smrka in kaslja celo noc. Potem pa verjetno se jaz kaj posmrcim in noc je prekratka. Robce sva ze porabila, od jutri naprej jih bo treba kupiti na ulici.
Najprej smo se podali do utrdbe Mehrangarh, ki krasi hrib nad mestom Jodhpur. Precudovita utrdba, ki se nahaja na 125m visokem hribu in je najbolj mogocna utrdba v Rajastanu. Zgradil jo je Rao Jodha (po njem se seveda imenuje mesto Jodhpur) leta 1459, kasneje pa so jo vladarji se dograjevali. Danes so kraljeve palace in ostali prostori del muzeja. Do utrdbe prides pes in vzpon ni macji kaselj. Tokrat ob vstopnini vsak prejme tudi audio vodica in preko 33 postaj dodobra spoznas zgodovino utrdbe. Pot nas je vodila spet cez krasno dvorano z ogledalci, sobo z nosili za zenske, sedli za potovanje s sloni, orozarno, galerijo z miniaturnimi slikami,...
Danes je bila guzva, prdvsem domacinov je bilo ogromno, saj Indijci lahko vsak petek obiskujejo vse kulturne znamenitosti brezplacno. Tako sva se povsod spopadala s tako imenovanimi "bulatorji", kot jaz imenujem domacine, ki kar ne nehajo buljiti v turiste.
Na vsakem vogalu prostore cuvajo muzejski cuvaji, katerih glavo krasijo pravi turbani in zelo radi se fotografirajo. Ob izhodu iz utrdbe pa je umetnik igral na frulico in ko sem ga nekaj casa opazovala in ugotovila, da ne more biti tezko, mi je celo predal flavto, da sem malo zaigrala. Zal moja melodija ni bila tako avtenticna kot njegova :-).
Pred izhodom na dvorisce imajo v tej utrdbi urejeno tudi trgovinico z vsemi mogocimi in nemogocimi artikli. Sva si dobro ogledala kaj vse obstaja, da bova znala nakupiti darilca :-).
Najin Vasnu naju je ze cakal na parkiriscu, med najinim sprehajanjem po Mehrangarhu je sel se malo do mehankarja in takoj se je pohvalil, da sedaj je pa avto tipi top in da ne bo vec tezav. Je rekel, da je ponoci bolj malo spal tudi zato, ker je bil napet zaradi avta. Mi je bilo kar hudo reci, da midva pa nisva imela tezav s spancem te vrste :-).
Hoteli smo si ogledati se Umaid Bhavan palaco, ki jo je leta 1929 zgradil Maharaja Umaid Singh in je se danes ena najvecjih palac v Indiji, ki so se v uporabi, saj maharajin vnuk z druzino se vedno zivi v delu palace, ostalo pa je seveda spremenil v luksuzni hotel, vendar ravno danes dostop do palace ni bil mogoc.
Ker nas je cakala se kar dolga pot do Jaisalmerja, smo izpustili obisk grobnice maharaje Jaswanta Singha II in nekako poiskali pravo pot do puscavskega mesta.
Tile Indijci so zelo hecni na trenutke. Pa sem mislila, da radi hecajo samo nas turiste, ampak tudi Visnuja so nekajkrat peljali v napacno smer. Splosno je ze znano, da ce Indijca vprasas za smer, ne bo priznal, da ne ve, ampak te bo rajsi poslal v napacno smer.
Cesta proti Jaisalmerju je bila pa res na pol prazna in voznja je bila mirna, ravno prava za kinkanje na trenutke. Jaz sem obcudovala crede kamel, ki so poleg ostalih ze znanih bolj ali manj domacih zivali nemoteno preckale avtocesto.
Peljali smo se cez pokrajino Pokaran, ki je znana po jedrskih poskusih, ko je Indija leta 1998 tekmovala s Pakistanom, ki je od tu oddaljen le slabih 100km. Indija je izvedla 5 poskusov z jedrskimi bombami, Pakistan pa simbolicno enega vec, torej 6. Ko so ZDA poskusile ustaviti to nevarno tekmovanje med Indijo in Pakistanom, so zacasno ustavile zagotavljanje pomoci Indiji in jo sprostile sele leta 2002, ko je Indija po napadu 9/11 sodelovala pri iskanju teroristov, ki so se domnevno skrivali v teh krajih.
Ko se vozis do Jaisalmerja, je vsepovsod polno vojske, vojaskih naselij, tovornakov in celo vadbisc. Tako smo videli vojasko letalo, ki je bilo ocitno na vaji obstreljevanja z bombami.
Prihod v Jaisalmer je bil obarvan s soncnim zahodom, pozdravil nas je pogled na prekrasno pesceno utrdbo, potem pa smo se borili z voznjo do izbranega hotela. Spet so Visnuja nekajkrat nasrali s pravo smerjo, dokler ga nisva s pomocjo zemljevida usmerjala midva z Jernejem.
Hotel je pa cisto pravljicen. Ni ravno poceni, za sobo z zajtrkom bova placala okrog 50€, ampak se splaca. Ambient kot iz pravljic 1001 noci, restavracija na strehi s pogledom na trdnjavo. Da ne govorim o brezplacnem wifiju :-).
http://www.nachanahaveli.com/accomodation.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar