Khajuraho

Po precej neprespani noci spet enak zajtrk s pogledom na megleno reko. V hotelu sva se dogovorila za prevoz do letalisca, saj je hotel kar oddaljen od prve ulice, kjer bi lahko ustavila taxi, pa tudi nedelja je in je vse skupaj bolj nedeljsko. Ziher je pac ziher. Vceraj sva po netu rezervirala letalske vozovnice do Khajuraha, cena 163$. Zal vlak do Khajuraha ob nedeljah ne vozi, midva pa v Varanasiju res nimava vec kaj veliko novega poceti ali videti.
Zjutraj smo se za ceno za taksi se malo pregovarjali, ampak se najin receptor ni dal motiti. Hotela sva se priklopiti se enemu gostu, ki si je rezerviral taksi, ampak sva bila malo nespretna pri dogovarjanju in zal ni slo skozi. Receptor je takoj dvignil ceno in zacel teziti, da je avto premajhen za 3 potnike s prtljago. Pa smo vrgli ruzake na ramo in se podali na 10 minutno pesacenje s 17kg na ramenih proti cesti. Vmes smo skoraj nabasali na pretep dveh bikov, ki sta pridrvela iz stranske ulicice in slo je za centimetre. Jernej je celo fasal brco enega izmed bikov v cevelj. Groza, lahko bi se koncalo drugace.
Voznja do letalisca traja slabo uro, ce je nedelja in ni guzve na cesti. Spet vratolomna voznja, ampak cedalje bolj je razumljiva.
Pred cekiranjem spet neka nova pravila, najin prevoznik FlyKingfisher je okence odprl 2 uri pred poletom, prej moras pa prtljago skenirati sredi velike hale. Pa sva bila ob odprto dozo razkuzila! Pravilo je, da steklenice v prtljagi ne smejo biti nacete. Kot da je kaj vazno kako so zaprte. Ali so ali pa niso!?
Leteli smo z Airbusom 320, polet je trajal slabih 40 minut. V Khajurahu je letalisce od mesta oddaljeno dobrih 10 minut voznje.
Tokrat sva izbrala priporocen hotel iz Lonlija, saj ne nasedava vec internetnim iskalnikm, ki kar precrtajo neke visoke cene in ponudijo popuste za sobe, ki niso vredne niti polovice tiste cene.
Tokrat spiva v hotelu Surya, cisto v centru za 13€. Izborila sva si se brisace in Wc papir in odsla proti najblizjim templom.
Khajuraho je manjse mestece, saj tukaj zivi le okoli 19.000 prebivalcev. Se pa velika vecina od njih ukvarja s prevozi ali trgovino, saj ne mores narediti nekaj korakov ne da bi te nekdo zasledoval in ti kaj ponujal.
Vstopnina do glavnih templjev stane 250R (3,5€). Kompleks je tudi pod UNESCOvo zascito. Zgrajeni so bili med 9. in 10. stoletjem. Prvotno je bilo na tem obmocju kar 84 templjev, a jih je leta 1838 britanski kapitan TS Burt odkril le 24. Danes so razdeljeni v 3 skupine - zahodno, vzhodno in juzno.
Takoj pri vhodu v kompleks (na vhodu obezna kontrola prtljage in zaplemba skatlice z vzigalnikom!) se nahaja tempel Matangesvara. Spodaj se okrog in okrog nahajajo skulpture, ki ponazarjajo mnozico vojakov, najdemo tudi najbolj seksipilno skulpturo nimfe v mokrem sariju. Nasproti templja je kip Varahe, divjega prasica, ki naj bi bil inkarnacija boga Visnuja. Nekoliko naprej po parku pridemo do KandariyaMahadev templja in Devi Jagadamba templja. Na obeh nas spet pricakajo skulpture, ki ponazarjanjo gimnasticne poze Kamasutre. Chitraguptra tempelj je v fazi renovacije, Visvanath tempelj pa ponuja pogled na se bolj drzne skulpture. Pri tem templju nas pricaka tudi 2,2m dolg kip Nandija, prevozno sredstvo boga Visnuja v obliki bika.
Svetloba za fotografiranje je bila idealna, zato je nastalo veliko fotk. Res je uzitek, ko so pogoji idealni, objekti pa fantasticni.
O nastanku templjev v Khajurahu sem v razlicnih vodicih prebrala ze ogromno. Najbolj mi je vsec tale varianta:
Ko je bog lune gledal z nebes, je uzrl lepo devico Hemavati, ki se je umivala ob reki. Njena lepota ga je tako ocarala, da se je spustil na zemljo. Vdala sta se ljubezni in ko se je vrnil v nebesa, je obljubil, da bo rodila sina, ki bo zgradil tempelj, v katerem bo ponazorjena njuna velika ljubezen. In res se je med let 900 in 1100 rodil ustanovitelj dinastije Chandela, vojscak Rajputs. Predstavniki te dinastije so tako zgradili 85 templjev, ki bolj ali manj ponazarjajo moske in zenske, ki se predajajo eroticnim uzitkom.
Po ogledu sva se sprehodila se po glavnem trgu, ki ga obkroza nesteto trgovin in se enkrat toliko trgovcev, ki s ceste vabijo k nakupu.
Vecerjala sva na terasi, spet nudli in piscanec, tokrat maslen piscanec, pikanten z zacimbami.
V hotelu sva se posvetovala z zaposlenim, ki se ukvarja samo z rezervacijami in mu pripada posebna pisarna :-). Preveril nama je situacijo glede vlaka do Agre in na zalost je bil ze zaseden. Ker res tukaj nimava vec kaj drugega poceti, smo na koncu skupaj nasli resitev tako, da vzameva vozovnico, ki je sicer nekoliko drazja, ampak vsem nekje prestopiva in se do Agre peljeva v 1.razredu. Cena je sicer 45€ za oba, voznja v spalniku traja 8 ur.
Cene se vedno niso indijske, vsaj se ne vse, ampak se navajava. Hotele sva ze osvojila, prehrano tudi, se vlake preveriva, pa bo.