Saj ne vem kako naj napisem, da bo Samo razumel tocno tako kot je misljeno :-).
Skrarka, noc je bila kratka, bila sva jezna, ker so nama obljubili internet, nato pa ni delal. Menda vcasih dela vcasih pa ne. In ocitno je bil vceraj pac tisti vcasih ne. Zabava zvecer je trajala in trajala in trajala in muzkontarji so se cedalje bolj drli. Sicer mi je vsec rajastanska avtenticna glasba, ampak samo v mejah normale in vceraj je bilo krepko cez mejo! Ko so zakljucili z dretjem v avli, so se preselili za hiso, direktno pod najino okno. Dajal me je se kaselj in smrkanje, ocitno nadaljujem, ko je Jernej ze skoraj ozdravel.
Po zajtrku smo takoj odpeljali z dvorisca, Visnu menda ni nic zajtrkoval, niti slisati ni hotel, da bi sel se jest. Takoj nama je razlozil, da je govoril tudi z drugimi vozniki in da so mu razlozili kje naj gre do Delhija. Menda bo 30 km poti bolj podrte, potem pa se odpre avtocesta. Kar kmalu smo nasli tisto podrto cesto, ki je bila res podrta, cesta bi ji pa tezko rekli. Po dveh urah skakanja po samih luknjah in makedamu in voznje v prvi, najvec drugi prestavi, smo koncno srecali restavracijo, kjer smo si olajsali mehurje in kupili pijaco. Spet naprej, en kup lukenj, raznih vpreg in podrtih avtobusov z zmesanimi soferji. O kaksni avtocesti ni bilo nobenega sledu kar nekaj ur. Sele malo pred Delhijem smo se le znasli na avtocesti, ampak tam se je pa ze zacela guzva pred menda 13 milijonskim Delhijem, glavnim mestom Indije. Revez Visnu se mi je okrog 5h ze posteno zasmilil, saj vozi ze 8 ur in nic se ni jedel. Je pa vsaj vzel nekaj mojih mentolovih bonbonov. Ko smo nasli hotel, kar seveda po mojem zemljevidu niti ni bilo tezko, sva ga povabila na vecerjo in tokrat je sprejel. Ni pa zelel narociti nobene specialitete, ampak skromen piscancji curry. Sele kasneje sva se spomnila, da je piscanec zanj specialiteta, saj zivi v Pushkarju (za tiste, ki berete in ste pozabili: v Pushkarju je prepovedano meso, jajca in droge ter alkohol).
Ko je pojedel, sva mu placala preostanek dogovorjene vsote, napisala pohvalo za sefa in podarila 30$ napitnine. To je sicer polovica njegove mesecne place in bil je vesel. Pa saj je bil res v redu, cisto neproblematicen in predvsem previden sofer.
Midva sva se malo posedela v restavraciji sosednjega hotela in se navajala na meglo v Delhiju.
Sla sva se v bliznjo agencijo in rezervirala avto za jutrisnji potep po Delhiju. Cel dan avta s soferjem naju stane 13€, sofer pa bo menda se malo vodica :-). Sta bila pa modela v agenciji prava saljivca, na koncu smo se morali se podolgem in pocez slikati in rezali smo se kot peceni macki.
Zdaj pa v hotelu pocasi spoznavava sistem, za nemoten dostop do interneta moram viseti v recepciji, edino odlagalno povrsino, neko palico v kopalnici pa mi je uspelo sesuti takoj, ko sem nanjo obesila svojo brisaco.
Hotel imava v predelu Paharganj blizu zelezniske postaje, kjer se nahaja glavni bazar in vecina popotniskih hotelov. Zaenkrat je vse OK, jutri pa spet kaj vec podatkov in slik.
Ni komentarjev:
Objavite komentar